Panični napadi / Panična motnja

Panični napad je nenaden val močnih občutkov anksioznosti in strahu, ko srce močno bije in je dihanje navadno oteženo. Posameznik lahko dobi tudi občutek, da bo umrl ali da se mu bo zmešalo. V primeru, da paničnih napadov ne zdravimo, se lahko razvijejo t. i. panična motnja in druge težave. Oseba, ki takšne napade doživlja, lahko tudi prekine z običajnimi življenjskimi aktivnostmi. Na srečo se da panične napade pozdraviti in prej ko poiščete pomoč, bolje je. Z zdravljenjem jih lahko zmanjšate ali odpravite in prevzamete kontrolo nad svojim življenjem.

 

Razumevanje paničnih napadov

panicni-napadiV mnogih primerih se panični napad pojavi nenadoma, lahko tudi, ko je posameznik sproščen ali spi. Lahko se zgodi da oseba tovrstni napad doživi samo enkrat, vendar se pogosteje dogaja, da posameznik napade doživlja večkrat. Ponavljajoče se napade pogosto sprožijo določene situacije, ki so za posameznika stresne, npr. prečkanje mostu, govor pred občinstvom, predvsem pa situacije, ki so pri posamezniku že kdaj prej sprožile panični napad.

Doživite lahko enega ali več paničnih napadov, pa ste popolnoma zdravi in veseli. Lahko pa se na drugi strani pojavijo panični napadi tudi kot posledica drugih motenj, kot so panična motnja, socialna fobija, depresija. V vsakem primeru, pa so panični napadi ozdravljivi. Obstaja veliko oblik zdravljenja in strategij, kako zmanjšati simptome.

 

Znaki in simptomi paničnih napadov

Panični napadi se najpogosteje sprožijo, ko ste daleč od doma, vendar se lahko pojavijo kadarkoli in kjerkoli. Lahko ga doživite v trgovini, ko hodite po cesti, ko se vozite z avtom ali sedite doma na kavču. Znaki in simptomi paničnega napada se lahko pojavijo nenadoma in običajno dosežejo vrh po 10 minutah. Večina napadov mine nekje po 20 do 30 minutah in redko trajajo več kot eno uro.

Močne panične napade spremljajo naslednji simptomi:

  • zmanjkovanje zraka ali hiperventilacija,
  • visok srčni utrip,
  • bolečine v prsih ali nelagodje v prsih,
  • tresenje ali drgetanje,
  • dušenje,
  • občutek neresničnosti, kot v sanjah,
  • potenje,
  • slabost ali razdražen želodec,
  • omotica,
  • otopelost ali ščemenje,
  • navali vročine ali hladu,
  • strah, da boste umrli ali se vam bo zmešalo.

 

Gre za panični ali srčni napad?

Mnogi od naštetih simptomov so fizične narave in so tako močni, da ljudje mislijo, da imajo srčni napad. Pogosto namreč tisti, ki doživijo panični napad, poiščejo pomoč pri zdravniku ali na urgenci, saj menijo, da imajo težke zdravstvene težave. Zaradi bolečin v prsih so tako navadno prej opravljene vse druge preiskave, panični napad pa je ali spregledan ali se šele pozneje ugotovi, kaj je bil vzrok težav.

 

Znaki in simptomi panične motnje

Ni se vam potrebno bati, če ste doživeli en ali dva napada. Mnogo ljudi doživi panični napad, ne da bi prišlo do kakršnihkoli zapletov ali bi se le-ti še kdaj ponovili. Vendar pa kljub temu obstajajo tudi ljudje, ki po nekaj napadih zbolijo za panično motnjo. Panična motnja so ponavljajoči se panični napadi z močno spremenjenim vedenjem. Posameznika je navadno tudi zelo strah, da ga bo popadel nov napad, takrat občuti močno anksioznost.

Lahko imate panično motnjo, če:

  • doživljate panične napade, ki niso povezani s točno določeno situacijo,
  • vas skrbi, da boste doživeli še en panični napad,
  • se zaradi paničnih napadov obnašate drugače (izogibanje krajev, kjer ste doživeli panične napade).

Medtem ko panični napad na eni strani traja le nekaj minut, lahko zaradi intenzivnih občutji pusti na človeku močan pečat. Če imate panično motnjo, so pogosti napadi čustveno obremenjujoči. Močni spomini na izjemen strah in trpljenje, ki ju doživljate med paničnim napadom, imajo negativne učinke na samozavest in vam lahko močno otežujejo življenje.

Nazadnje lahko pride do naslednjih simptomov panične motnje:

  • Anksioznost. Namesto, da se med paničnim napadom počutite sproščene, takrat občutite tesnobo in napetost. Take občutke anksioznosti povzroči strah pred ponovnimi paničnimi napadi. Ker ste nenehno napeti in v strahu zase, vas to močno izčrpava in utrudi.
  • Izogibanje. Začnete se izogibati določenim situacijam in krajem, in sicer zaradi tega, ker mislite, da boste s tem preprečili panični napad. V najslabših primerih se pojavi agorafobija.

 

Panični napad z agorafobijo

Agorafobija se je sprava smatrala kot strah pred zunanjim okoljem ali odprtimi prostori. Sedaj je stroka mnenja, da se razvije kot posledica zapletov pri paničnih napadih. Pri agorafobiji gre za strah, da boste dobili panični napad nekje, kjer se ne boste mogli skriti in vas bodo vsi videli, sami pa boste imeli občutek, da ste se osramotili.

Zaradi teh strahov se boste začeli bolj in bolj izogibat določenim opravilom, druženjem. Lahko se boste izogibali gneči, trgovinam, športnim prizoriščem, ali se boste izogibali avtom, letalom, vlakom, v najslabšem primeru se boste počutili varni samo doma.

 

Vzroki paničnih napadov in panične motnje

Čeprav o vzrokih za panične napade ne moremo z gotovostjo govoriti, lahko predpostavljamo, da so panični napadi pogosto dedni. Poleg dednosti pa lahko panične napade povzročijo tudi določene prelomnice v našem življenju, npr. končanje študija, prva zaposlitev, poroka, prvi otrok. Izjemen stres, kot so izguba ljubljenega, ločitev in izguba službe lahko prav tako sprožijo panične napade.

Če trpite zaradi paničnih napadov, je potrebno nemudoma obiskati zdravnika. To pa z namenom, da slednji izključijo:

  • prolaps mitralne zaklopke (manjši srčni problem, kadar se srčna zaklopka ne zapira pravilno),
  • hipertiroidizem (povečano delovanje ščitnice),
  • hipoglikemija (nizek krvni sladkor),
  • odvajanje od zdravil.

 

Zdravljenje paničnih napadov in panične motnje

panicna-motnja-zdravljenjePanični napad in panična motnja sta ozdravljivi bolezni. Lahko se pozdravita s samopomočjo ali s pomočjo terapijo.

 

  • Kognitivno vedenjska terapija

Kognitivna vedenjska terapija se smatra za najučinkovitejše zdravljenje paničnih napadov, motenj in agorafobije. Kognitivno vedenjska terapija se osredotoča na vzorce razmišljanja in vedenja, ki napajajo in sprožajo panične napade. Vaše strahove vam pomaga videti bolj objektivno.
Npr., kaj groznega se vam lahko zgodi če panični napad doživite med vožnjo v avtu? Morda boste morali zapeljati na stran in postati, vsekakor pa se ne boste zaleteli ali doživeli srčnega napada. Ko res sprevidite, da se vam ne bo zgodilo nič groznega, postanejo panični napadi manj strašni.

  • Avtogeni trening

Avtogeni trening in ostale tehnike sproščanja so učinkovit način za zmanjšanje števila paničnih napadov ali njihovo odpravo. Z avtogenim treningom bistveno zmanjšate stopnjo stresa v vašem vsakdanjiku in tako vplivate na pojavljanje paničnih napadov, ki so posledica stresa.
Avtogeni trening je priporočljiv tudi kot kombinacija zdravljenja z zdravili in / ali s psihoterapijo. V obeh primerih je kombinacija z avtogenim treningom bolj uspešna kot monoterapija.

  • Zdravljenje paničnih napadov z zdravili

Zdravila se lahko uporabljajo, da zmanjšajo simptome panične motnje ali da vzdržujejo trenutno ravnovesje posameznika. Vendar zdravila vedno ne rešijo težav. Pomembno je, da je zdravljenje z zdravili podprto tudi z drugimi oblikami zdravljenja, ki se bolj osredotočajo na vzroke težave (stres, strah ...).

Zdravila za zdravljenje paničnih napadov:

  • Antidepresivi. Traja nekaj časa da začnejo učinkovati.
  • Benzodiazepini. To so anksiolitiki, ki učinkujejo v roku pol ure in vidno olajšajo simptome paničnega napada. Vendar je potrebno poudariti, da povzročajo odvisnost in odtegnitvene simptome.

 

Samopomoč pri paničnih napadih in panični motnji

Pri zdravljenju paničnih napadov si lahko pomagate tudi sami:

  • Preberite čim več gradiva o paniki. Več ko veste, manjši bo strah pred napadi. Preberite čim več o anksioznosti, panični motnji, stresnemu odzivu med paničnem napadom. Vedeli boste, da so občutki, ki se vas polaščajo ob paniki, normalni in da se vam ne bo zmešalo.
  • Izogibajte se kajenju in nasploh nikotinu, saj lahko sprožita panične napade. Izogibajte se tudi kavi in kofeinskim napitkom.
  • Naučite se kontrolirati dihanje. Globoko dihanje lahko zmanjša simptome panike. Tako se naučite pomiriti, ko se pojavijo občutki anksioznosti.
  • Izvajajte tehnike sproščanja (avtogeni trening, meditacija, joga ...). Ob redni vadbi boste krepili relaksacijski odziv, ki je nasproten stresnemu odzivu. Ob tem se ne boste samo sproščali, ampak boste tudi večali količino hormona sreče in izboljševali vsesplošno počutje. Najdite čas za sproščanje vsak dan.

 


Preberite še ...

Kaj je avtogeni trening?